Spremenljivka (ang. Variable) je lastnost enot vzorca in lahko predstavlja katerokoli vrednost iz neke množice možnih vrednosti. Ko govorimo o spremenljivki, govorimo o neki lastnosti, številu oz. vrednosti ali kvantiteti, ki se tekom časa (npr. starost) ali v različnih situacijah (npr. barva las) lahko tudi spreminja. Spremenljivka je torej predmet, dogodek, ideja, čustvo, časovni interval ali karkoli drugega, kar poskušamo meriti. Spremenljivke označujemo z velikimi tiskanimi črkami, npr. X, Y, X1, Y1. Vrednosti spremenljivke X na i-ti enoti označujemo z malo tiskano črko, torej xi. V anketnem vprašalniku spremenljivko največkrat predstavlja posamezno vprašanje (npr. Katerega spola ste?) ali trditev (npr. Večina predmetov je zame osebno zelo zanimivih.).
Vrste spremenljivk glede na način izražanja njihove vrednosti
Opisne spremenljivke (tudi Atributne spremenljivke ali Kvalitativne spremenljivke) (ang. Attribute variable) so spremenljivke, katerih vrednost je smiselno izraziti zgolj opisno, torej z besedami.
Primer tovrstne spremenljivke je npr. spol, ki ga je smiselno izraziti le kot moški ali ženski, ne pa tudi kot npr. 1 ali 2, torej kot neko število oz. vrednost.
Številske spremenljivke (tudi Numerične spremenljivke ali Kvantitativne spremenljivke) (ang. Numerical variable) so spremenljivke, katerih vrednost je smiselno izraziti s številom. Primer tovrstne spremenljivke je npr. starost, ki jo običajno izrazimo s številom let (npr. 15 let) ali letnico rojstva (npr. 1985), torej številčno. Številske spremenljivke nadalje delimo še na zvezne in diskretne.
- Zvezne spremenljivke (ang. Continuous variable) so številske spremenljivke, ki v množici možnih vrednosti lahko predstavljajo katerokoli vrednost. Primeri takšnih spremenljivk so npr. starost, dolžina, čas, teža, ipd.
- Diskretne spremenljivke (tudi Nezvezne spremenljivke) (ang. Discrete variable) so številske spremenljivke, ki lahko zavzamejo le določene končne, najpogosteje celoštevilčne, vrednosti. Primeri takšnih spremenljivk so npr. število članov v gospodinjstvu (rečemo 4 člani, ne rečemo 4,5 člana), šolska ocena (rečemo, da je bil ocenjen z oceno 4 ali 5, ne rečemo z oceno 4,5 ali 3,5), ipd.
Vedeti je potrebno, da ločnica med zveznimi in diskretnimi spremenljivkami seveda ni vedno popolnoma jasna. Konec koncev lahko tudi starost zapišemo z besedo (npr. petnajst let), čeprav jo je, vsaj za potrebe statističnih analiz, bolj smiselno zapisati s številko. Prav tako lahko tudi starost zapišemo z necelim številom (npr. 40,5 let), čeprav je celo število, vsaj za potrebe statističnih analiz, bolj smiselno.
Preberite tudi nadaljevanje prispevka.
Se ukvarjate s statistično analizo podatkov in potrebujete pomoč? Ne veste kakšne so vaše spremenljivke glede na način izražanja njihove vrednosti? V podjetju BenSTAT vam bomo svetovali in poskrbeli za kakovostno analizo vaših podatkov. Oglasite se: info@benstat.si!
