V prvem in drugem prispevku smo že predstavili podrobneje:
- kako je oblikovana baza podatkov,
- kakšni elementi jo sestavljajo
- in na primeru enega vprašanja tudi predstavili, kako podatke pravilno vnesemo v bazo podatkov, primerno za statistične analize v nadaljevanju.
Kakšna je torej baza podatkov z več vprašanji in več respondenti?
Spodnji primer predstavlja bazo podatkov z osmimi vprašanji oz. spremenljivkami (starost, spol, izobrazba, zaposlitev, zaposlitev_kompozit, delovna_doba, stan, kajenje), poleg katerih smo ustvarili tudi spremenljivko ID ankete.
Spremenljivko ID ankete je smiselno, če ne kar nujno, ustvariti vsaj pri večjih bazah podatkov oz. pri večjem številu respondentov. Zakaj?
ID ankete je edina spremenljivka, ki nam omogoča, da bazo podatkov lahko v vsakem trenutku povrnemo v njen prvotno urejen vrstni red. Namreč pri delu z večjimi bazami podatkov, večjim številom spremenljivk in podrobnejšem pregledovanju le-teh nikoli ne gre brez razvrščanja podatkov zdaj po eni zdaj po drugi spremenljivki. Pri tem pa se nam kaj hitro lahko zgodi, da shranimo bazo podatkov, ki je razvrščena po določeni spremenljivk in ne več v prvotno ustvarjenem vrstnem redu.
Kdaj nam tako shranjena baza podatkov predstavlja problem?
Kadar želimo določen podatek (ker je npr. nesmiseln) preveriti v ustrezni anketi, kar se v praksi pogosto zgodi. Predvsem pri številskih podatkih se pri vnosu kaj hitro zgodi, da vnesemo namesto številko 2 številko 22. V kolikor št. 22 pri vprašanju nima pomena, tudi takšna napaka pri vnosu ni zelo problematična, saj hitro lahko ugotovimo, da gre zgolj za tipkarsko napako. V kolikor pa št. 22 v našem primeru prav tako ima pomen pri vprašanju, potem moramo v konkretni anketi preveriti, kateri odgovor je zares označil respondent. In v kateri anketi moramo podatek preverjati nam lahko pove samo ID ankete, vnesen v bazi podatkov in zapisan nekje na prvi strani vsake ankete.
Če se vrnemo k našemu primeru baze podatkov … Na naših 8 vprašanj oz. spremenljivk, predstavljenih zgoraj, je odgovorilo 9 respondentov. Njihove odgovore smo vnesli v bazo podatkov, ki jo predstavlja spodnja slika.
Kaj ni baza podatkov?
Na nekaj primerih smo do sedaj predstavili, kakšna je baza podatkov. V nadaljevanju pa na kratko predstavljamo tudi, kaj ni baza podatkov.
Primer tabele z Opisnimi statistikami (ang. Descriptives) – to ni baza podatkov, ampak je že rezultat analiziranih podatkov.
Primer tabele s Frekvencami (ang. Frequencies) – to ni baza podatkov, ampak je že rezultat analiziranih podatkov.
Primer križne tabele (ang. Crosstabs) – to ni baza podatkov, ampak je že rezultat analiziranih podatkov.
Vse zgoraj predstavljeni primeri torej niso baze podatkov, ampak so to že rezultati analiziranih podatkov. Predstavljene rezultate v tabelah lahko seveda predstavimo tudi z grafikoni, ki prav tako ne predstavljajo baze podatkov, ampak predstavljajo že rezultate analiziranih podatkov, le da rezultati niso predstavljeni tabelarično, ampak grafično.
Ali izvajate spletno anketo, katere pridobljene podatke bi želeli v nadaljevanju tudi statistično obdelati?
Kadar izvajate spletno anketo, katere podatke želite v nadaljevanju tudi statistično obdelati, bodite še posebej pozorni na to ali vam spletno orodje omogoča izvoz baze podatkov ali (če sploh) le prenos poročil z rezultati na vaš računalnik. Namreč ko zaključite z anketiranjem in ugotovite, da lahko pridobite le poročila z osnovnimi rezultati, vi pa bi potrebovali izvedbo multivariatnih statističnih analiz vaših podatkov in torej bazo podatkov, poti nazaj več ni, vsaj ne brezplačne (saj velikokrat orodje lahko uporabite za spletno anketiranje brezplačno, možnost izvoza baze podatkov pa je že del plačljivega paketa orodja).
Se ukvarjate s pripravo baze podatkov za izvedbo statistične analize in potrebujete pomoč? V podjetju BenSTAT vam bomo svetovali in poskrbeli za kakovostno analizo vaših podatkov. Oglasite se: info@benstat.si!
