Spremenljivke glede na tip merjenja oz. z vidika merske lestvice opredeljujemo na osnovi načina, na katerega je mogoče izraziti različnost med dvema vrednostma proučevane spremenljivke. Na osnovi te delitve ločujemo štiri vrste spremenljivk (razvrščene so od tistih z najslabšimi – nominalne spremenljivke – do tistih z najboljšimi – razmernostne spremenljivke – merskimi lastnostmi).
Nominalne spremenljivke (tudi Imenske spremenljivke ali Kategorične spremenljivke) (ang. Nominal variables) so spremenljivke, pri katerih dve vrednosti med seboj lahko le razlikujemo, torej preverimo ali sta vrednosti enaki ali ne. Vrednosti nominalnih spremenljivk so torej medsebojno izključujoče. Primera nominalnih spremenljivk sta npr. spol in davčna številka. Nominalne spremenljivke sicer lahko rekodiramo v števila, a njihov vrstni red nima pomena. Nominalne spremenljivke imajo z vidika merske lestvice najslabše merske lastnosti, saj jih lahko uporabimo le za izračun frekvenc (ang. Frequencies) in odstotkov (ang. Percentage) ter pregled frekvenčnih porazdelitev (ang. Frequency distribution).
Ordinalne spremenljivke (tudi Urejenostne spremenljivke) (ang. Ordinal variables) so spremenljivke, pri katerih vrednosti enot lahko uredimo po določenem kriteriju (običajno po velikosti). Pri ordinalnih spremenljivkah je torej pomembna razvrstitev vrednosti, ne pa tudi razlike med njimi.
Primera ordinalnih spremenljivk sta. npr. stopnja izobrazbe in uspeh. Ordinalne spremenljivke imajo z vidika merske lestvice boljše merske lastnosti kot nominalne spremenljivke, saj poleg osnovnih izračunov frekvenc in odstotkov omogočajo tudi izračune mediane (ang. Median) in percentilov (ang. Percentiles).
Intervalne spremenljivke (tudi Razmične spremenljivke) (ang. Interval variables) so spremenljivke, kjer vrednosti omogočajo primerjavo razlik med vrednostma dveh enot. Pri intervalnih spremenljivkah je torej primerjanje razlik smiselno, saj nam informacija o razliki tudi nekaj vsebinskega pove o enotah. Primer intervalnih spremenljivk je npr. temperatura zraka. Intervalne spremenljivke imajo z vidika merske lestvice še boljše merske lastnosti kot ordinalne spremenljivke, saj poleg osnovnih izračunov in izračunov mediane ter percentilov omogočajo tudi izračune aritmetične sredine (ang. Mean), standardnega odklona (ang. Standard deviation) in standardne napake aritmetične sredine (ang. Standard error of mean).
Razmernostne spremenljivke (ang. Ratio variable) so spremenljivke, katerih vrednosti omogočajo primerjavo razmerij med vrednostma dveh enot. Primera razmernostne spremenljivke sta npr. starost in osebni dohodek. Razmernostne spremenljivke so z vidika merske lestvice spremenljivke z najboljšimi merskimi lastnostmi, saj poleg osnovnih izračunov, izračunov mediane in percentilov ter izračunov aritmetične sredine, standardnega odklona in standardne napake aritmetične sredine omogočajo tudi izračune razmerij (ang. Ratio) in koeficientov variacij (ang. Coefficient of variation).
Posamezne statistične metode predpostavljajo določen tip merske lestvice oz. spremenljivke, zato je pred izvedbo kakršnih koli statističnih analiz smiselno preveriti, kakšne tipe spremenljivk imamo na voljo, da ne izvajamo nesmiselnih izračunov. V splošnem je večina opisnih spremenljivk nominalnih, večina številskih spremenljivk pa razmernostnih. Dejstvo pa je, da razlikovanja med različnimi tipi spremenljivk glede na mersko lestvico niso vedno tako jasna kot je videti na prvi pogled.
Preberite tudi nadaljevanje prispevka.
Se ukvarjate s statistično analizo podatkov in potrebujete pomoč? Ne veste kakšne so vaše spremenljivke glede na mersko lestvico? V podjetju BenSTAT vam bomo svetovali in poskrbeli za kakovostno analizo vaših podatkov. Oglasite se: info@benstat.si!
