Odvisna spremenljivka (tudi Pojasnjevana spremenljivka ali Predikand) (ang. Dependent variable) je spremenljivka, ki je odvisna od drugih vplivov oz. faktorjev oz. neodvisnih spremenljivk, od tod tudi njeno poimenovanje. Gre za spremenljivko, ki jo je moč razložiti z eno ali več pojasnjevalnimi spremenljivkami. Primer odvisne spremenljivke je npr. ocena na izpitu – ocena je odvisna od številnih faktorjev, npr. od tega koliko si se učil, ali si se dobro naspal, ali si na izpit prišel lačen – različni faktorji torej vplivajo, kako dobro boš odgovarjal na izpitna vprašanja in posledično kakšno oceno boš dobil na izpitu. Odvisna spremenljivka je tista, katere vrednost v raziskavi/eksperimentu merimo. Ker gre za odvisno spremenljivko, lahko kot odziv na neodvisno ali neodvisne spremenljivke nastopa v različnih vrednostih. V statističnih analizah običajno uporabimo eno ali dve odvisni spremenljivki, saj je sicer težko preverjati, odkrivati in razlagati vplive neodvisnih spremenljivk.
Neodvisna spremenljivka (tudi Pojasnjevalna spremenljivka ali Prediktor ali Manipulirana spremenljivka) (ang. Independent variable) je spremenljivka, ki stoji sama zase in se ne spreminja zaradi ostalih spremenljivk oz. vplivov. Primer neodvisne spremenljivke je npr. starost – človekova starost se ne bo spremenila pod nobenim pogojem ali zaradi nobenega vpliva, človek je star kolikor je star.
Običajno predpostavljamo, da neodvisna spremenljivka povzroči določene spremembe pri drugih, odvisnih spremenljivkah v statistični analizi. V statistične obdelave običajno vključimo večje, a ne preveliko, število neodvisnih spremenljivk in preverjamo njihov vpliv na odvisno spremenljivko.
Zavajajoča spremenljivka (tudi Kontrolna spremenljivka ali Tretja spremenljivka) (ang. Confounding variable) je spremenljivka, ki ima določen vpliv na odnos med odvisno in neodvisno spremenljivko, a običajno njenega vpliva ni mogoče kontrolirati niti popolnoma izločiti. Posledice vpliva zavajajoče spremenljivke so napačni izračuni povezanosti med spremenljivkama in v nadaljevanju napačno sklepanje o ničelni hipotezi. Edini način, da v kar največji meri izločimo tretje vplive, je stalno spremljanje izvajanja raziskave v vseh fazah in seveda človeški faktor, kjer je naloga raziskovalca, da opazi neprimerne rezultate in iz njih naknadno izloči kar največ neustreznih vplivov.
Odnos med neodvisno in odvisno spremenljivko je osnova večine statističnih analiz, s katerimi preverjamo obstoj povezanosti med dvema (torej odvisno in neodvisno) spremenljivkama. Na osnovi rezultatov statističnih analiz nato lahko sprejemamo oz. zavračamo ničelno hipotezo in naredimo določene sklepe.
Vedeti je potrebno, da posamezna spremenljivka ni zgolj odvisna ali zgolj neodvisna, ampak v različnih analizah lahko nastopa v obeh vlogah. Ali je spremenljivka odvisna ali neodvisna je odvisno od njene vloge v posamezni statistični analizi. Vedno je neodvisna spremenljivka tista, ki povzroči določene spremembe pri odvisni spremenljivki, obratno ni mogoče.
Se ukvarjate s statistično analizo podatkov in potrebujete pomoč? Vam težave dela vloga spremenljivk v statistični analizi? V podjetju BenSTAT vam bomo svetovali in poskrbeli za kakovostno analizo vaših podatkov. Oglasite se: info@benstat.si!
